Domačije, cerkve in gradovi

 

Tipično haloško in zagorsko bivališče je nekoč bila iz tesanih lesenih brun sestavljena hiša. Ponavadi je bila postavljena brez temeljev in naslonjena le na vogalne kamne. Mesto zanjo so vedno skrbno izbirali. Haložani in Zagorci so bili dolga stoletja bogaboječi in skromni ljudje. O tem pričajo številne cerkvice, ki so jih postavljali na najbolj izpostavljenih krajih. Iz gričev pa na pokrajino gledajo mogočni gradovi – Trakošćan, Borl, Mauretinci, Hamre in Pavlinski kompleks.

Tipično domačijo je danes zelo težko najti. Nekaj tipičnih domačij pa se je kljub vsemu ohranilo in so dober zgled za obnavljanje.

 
Vukova domačija 

Lesena »cimprana« hiša z ognjiščno kuhinjo, sobo s krušno pečjo, balkonom in slamnato streho stoji na kleti, zidani iz kamna. Nastala je v osemdesetih letih 19. stoletja.


Dominkova domačija

Vsakogar začudi ta najbolj tipična panonska hiša, ki je stara že 300 let, pa njene iz lesenih brun sestavljene stene še vedno trdno stojijo. To so morali biti pravi tesarski mojstri, pa mojstri »cimpranja« in krovci, saj so takrat ponavadi bili vse v eni osebi.


Po mnogih bregovih v Zagorju, posebno v Jamnem pod sv. Avguštinom, je še precej starih hiš, v katerih domačini še živijo. Mnoge stare zagorske hiše, kot na primer Banfićevo v Jarkih pri Cestici, pa že obnavljajo.

V Marčanu in Vinici pa so nekoč zaradi bližine kamnoloma gradili kamnite hiše iz ročno žaganega kalcitnega kamna »vinecita«, ki je izredno mehak in obenem čvrst. Takšne hiše je mogoče videti v centru Vinice in v njeni okolici.

 

 

           Na razmeroma majhnem haloškem območju je danes mogoče obiskati kar dve desetini cerkva in še kakšno ruševino povrh. Toliko sakralnega bogastva je težko na kratko opisati, zato jih bomo tu le našteli in predstavili njihove posebnosti.

 

Zavrč 

Cerkev Sv. Miklavža, dekanijska in župnijska, prvič omenjena 1430., sedanja stavba iz leta 1670 s kvalitetno baročno opravo,

Cerkev Device Marije, zavetnice splavarjev po Dravi, so zgradili 1538.

Sv. Mohor na Turškem vrhu, 17. stoletje, poznogotski prezbiterij, odlična razgledna točka na državni meji,

Cerkev Sv. Janeza – Gorenjski vrh, po domače Janž, 17. stoletje, baročna oprava

Sv. Urban – razvaline poznogotske cerkve na Belskem vrhu (Vrbajnšak, 412 m n. m.), v 19. stoletju je cerkev uničila strela.


Gorišnica

Cerkev Sv. Marjete

Stoji na domnevnem mestu nekdanjega rimskega svetišča, prvič jo viri omenjajo leta 1391. Sedanja neoromanska podoba cerkve je iz leta 1854. Med drugo vojno so jo Nemci minirali, domačini pa takoj obnovili.


Cirkulane

Cerkev Sv. Katarine ob potoku Bela je bila zgrajena okrog leta 1290 kot poznoromanska stavba, prva cerkev v notranjosti Haloz. Turki so jo 1532. požgali, domačini pa hitro obnovili. Pozneje so jo opustili in je danes prazna.

Cerkev Sv. Barbare stoji na mestu, kjer so desetletje po turškem divjanju bili zgradili Barbarino kapelo, jo obdali z obrambnim zidom, potem pa 1674. kapelo nadomestili z današnjo cerkveno ladjo in ji 1750. dodali še 52 metrov visok baročni zvonik, ki je eden najvišjih in najlepših na Štajerskem. Pri zidavi cerkve so največ pomagali lastniki gradu Borl, grofje Sauerji, ki so pokopani v kripti cerkve.

Cerkev Sv. Ane, Veliki vrh, božjepotna cerkev (26. julij) je bila zgrajena med letoma 1684 (ko so končali Barbarino cerkev v Cirkulanah) in 1699, kvalitetna baročna oprema s tremi oltarji mariborskega kiparja Franca Krištofa Reissa.

Cerkev Sv. Elizabete v Pohorju, zgrajena pred 1673., razgledna točka.


Zgornji Leskovec

Cerkev Sv. Andreja, župnijska cerkev v Leskovcu, zgrajena pred letom 1545, večkrat obnovljena, bogato poslikana.

Cerkvici Sv. Avguština in Sv. Magdalene, Velika Varnica, 504 m n. m., izjemen razgled na Haloze, Zagorje, Panonsko dolino, Pohorje in Slovenijo do Alp. Cerkev sv. Avguština je edina slovenska romarska cerkev, posvečena temu svetniku, zgrajena okrog 1800, iz istega časa je cerkev sv. Magdalene le nekaj korakov vstran, obe le nekaj metrov od državne meje.


Videm

Cerkev Sv. Vida

Njeno jedro sega še v obdobje romanike. Sedanjo obliko je dobila že 1445. leta , gotsko jedro, barokizirana; oltar Sv. Roka je delo Jožefa Strauba.

Podružnična cerkev sv. Janeza, nekoč je bila to kapela nekdanjega gradu Traun, Dravinjski vrh, romanska stavba, zgrajena okoli leta 1300, zvonik mlajši,v kapelo vzidanih več rimskih kamnov, najbolj znan je relief Ifigenijin beg s Tavride. 

Cerkev sv. Družine, Sela


Podlehnik

Cerkev Marije device vnebovzete je gotska arhitektura z zvezdasto obokanim prezbiterijem, obdali so jo z obzidjem za zaščito pred turškimi vpadi (že porušeno); do l. 1828 je bila župna cerkev, potem so sedež prenesli v cerkev sv. Trojice.

Cerkev Sv. Trojice, Gorca, je mogočna baročna stavba iz leta 1654, glavni oltar je iz leta 1671. Ob cerkvi je minoritski samostan sv. Trojice iz istega obdobja.

Cerkev Sv. Duha, Rodni vrh, iz leta 1662, s starejšim prezbiterijem iz 15. stoletja, razgledna točka.

Nova cerkev Marija sedem žalosti Stanošina


Žetale

Cerkev Sv. Mihaela v Žetalah, gotska stavba iz 15. stol.

Cerkev Marije Tolažnice na Brezju pri Žetalah, zgrajena 1716 – 1723, mogočna baročna stavba, orgle celjskega orglarja Frančiška Janečka iz leta 1763.

Cerkev sv. Boštjana pod Resenikom iz leta 1414, posvečena zavetniku pred kugo in zgrajena v času razsajanja te bolezni.

Cerkvica sv. Mohorja in Fortunata iz 15. stol., Kupčinji vrh


Stoperce 

Cerkev Sv. Antona Puščavnika prvič omenjajo 1441. Prvotno gotsko stavbo so večkrat prezidavali. Kipi na glavnem oltarju iz leta 1750 so delo znanega Jožefa Strauba.


Ptujska Gora

Cerkev Marije Zavetnice s plaščem

Kamniti relief iz začetka 15. stoletja v glavnem oltarju predstavlja Marijo z detetom, ki je pod svoj plašč sprejela in tako obvarovala množico resničnih ljudi takratnega časa. Izjemen gotski prostor in arhitektura, vrsta baročnih oltarjev, izjemna (baročna) prižnica, nekaj najlepših gotskih plastik in moderni vitraži – pojoča okna, ki ponazarjajo Sončno pesem sv. Frančiška.

Cerkev Sv. Janeza Krstnika iz 15. stoletja, Janški vrh, stoji na najvišjem delu tega kraja (462 m n. m), leta 1487 so jo razdejali Turki, razgledna točka.

 
Majšperk

Cerkev Sv. Miklavža je bila že sredi 13. stoletja župna cerkev. Sedanjo stavbo so zgradili 1639. in jo do danes večkrat prenovili. 

Cerkev Sv. Bolfenka, Jelovice, iz leta 1649, pred desetletjem obnovljena, odkrili poslikani leseni strop in freske.


Lepoglava

Župnijska cerkev Sv. Marije je izjemno gotsko in pozneje barokizirano delo cerkvene arhitekture; posebej je poznana po freskah najbolj znanega umetnika te vrste, pavlinca Ivana Krstitelja Rangera (18. stol.), ki je poslikal mnoge hrvaške cerkve. V turistični coni Haloze – Zagorje pa se z njegovimi umetninami ponašajo še kapelice Sv. Ivana v Gorici, sv. Jurija v Purgi ter Matere božje Snežne v Žarovnici in župnijske cerkve Blažene device Marije v Višnjici, Sv. Martina v Donji Voći in Sv. Bartola v Kamenici.

Župnijski dvor v Lepoglavi

Kapele 

     Sv. Jurija v Purgi, 

     Sv. Tomaža v Kamenici, 

     Sv. Florijana v Zlogonju, 

     Matere Božje Snežne v Žarovnici,

     Sv. Ivana na Gorici v Lepoglavi, 

     Sv. Franca Ksavra v Donji Višnjici in 

     Sv. Jakoba v Očuri

Župnijska cerkev Sv. Bartola v Kamenici

Kurija župnijskega dvora v Kamenici

Župnijska cerkev Vnebovzetja Device Marije v Donji Višnjici

Župnijski dvor v Donji Višnjici

 

Cestica in Natkrižovljan

Cerkev Sv. Barbare v Natkrižovljanu
Eno najlepših razgledišč po haloških in zagorskih bregovih in dolinicah je pri Barbarini cerkvi v Natkrižovljanu. Od tam seže pogled do Varaždina, Donačke gore, na Varaždinsko in Ptujsko polje, po vinorodnih bregovih in reki Dravi. Cerkev je baročna, v njej je znana lesena pietà – Mati božja z mrtvim Jezusom v naročju – narejena po Michelangelovem vzoru in zrezbarjena iz enega kosa lesa.
Legenda pravi, da na bregovih med dvema cerkvama Svete Barbare – te v Natkrižovljanu in one v Cirkulanah – raste najboljša vinska trta, ki so jo tu začeli gojiti že Rimljani. Po tej legendi so vino iz teh krajev pili v Rimu že v starem veku pred Kristusovim rojstvom.

Kapela Marijinega vnebovzetja, Križanče
Znana je kot Miklinova kapela, ki je zgrajena na gričku v Križančah. Zgradila sta jo Tomo in Ana Mikl poleg svojega vinograda leta 1872. Ker sta bila s Ptuja, sta posest prodala, kapelo pa sta predala kot filijalo župniji Natkrižovljan.

Kapela Sv. Lovrenca, Lovrečan 
Kapela je zgrajena v baročnem stilu. Preurejena je bila leta 1678. Glavni oltar je nazadnje obnovil Miloš Hohnjec (Celje) leta 1921. Današnje orgle so bile nabavljene leta 1896 pri Höferreru in imajo 6 registrov. Kapelo krasi tudi sam položaj, saj je zgrajena na Lovrečan bregu, iz katerega je lep pogled na okoliške vasi in reko Dravo.

Kurija župnijskega dvora

Povzdignjenje Sv. Križa v Radovcu
Najstarejši pisni vir župnijske cerkve je v Statutu Zagrebškega kapitola iz leta 1334. Cerkev Povzdignjenja Sv. Križa je bila dograjena leta 1753 na mestu stare kapele v Radovcu. Grajena je v baročnem stilu. Na pročelju je vgrajena stara renesančna bifora, nad katero so maniristično razporejene nipe za lesene kipe Jezusa in apostolov. Danes to niso več leseni kipi, ampak naslikani liki svetnikov. Cerkev se sestoji iz kapelice Blažene Device Marija, zakristije, ladje z glavnim oltarjem in cerkvenega zvona. Najstarejši inventar cerkve je krstilnica- kamnita posoda za blagoslovljeno vodo iz leta 1682. Cerkev bogatijo tudi mehanične Höfferrerove orglje nabavljene leta 1888, ki imajo 13 registrov.

Spominska kapela žrtvam "križevega pota", Virje Otok
Poleg grobišča tki. Pancerica (pancer graba) je domači mojster Ivan Hrnčić začel leta 1997 izgradnjo spominske kapele žrtvam križevega pota. 18. junija 2000 jo je blagoslovil naš škof Marko Culej.

 
Vinica

Cerkev Sv. Marka Evangelista

Grobna kapela grofa Erdedy v Gornjem Ladanju

Steber

Sv. Jurija v Dolnjem Vratnem

Steber s sliko Utrujenega Jezusa v Dolnjem Vratnem

 
Donja Voća

Župnijska cerkev Sv. Martina

Kapela Sv. Tomaža in Izidora

Kurija župnijskega dvora

 
Klenovnik

Župnijska cerkev Sv. Trojstva

Steber Sv. Ivana Nepomuka

Kapela Sv. Vuka v Vukovoju

 
Bednja

Kapele

     Sv. Ivana v Trakošćanu

     Sv. Treh Kraljev v Meljanu 

     Sv. Jožefa v Svetem Josipu 

     Sv. Valentina v Vrbnem

Steber s kipom Madone

Kurija župnijskega dvora

Župnijska cerkev Sv. Marije

Župnijska cerkev Sv. Petra in Pavla v Cvetlinu

Župnijska dvor v Svetem Josipu

 
Đurmanec

Župnijska cerkev Sv. Jurija

Kapele 

     Kraljice krone v Gornjem Maclju, 

     Blažene Device Marije v Hromcu in 

     Gospe Lurdske v Goričanovcu

 
Jesenje

Župnijska cerkev Sv. Ivana Krstnika v Gornjem Jesenju 

Župnijski dvor v Gornjem Jesenju

 

 

           Mogočni gradovi predstavljajo še eno značilno haloške in zagorske pokrajine.

 

Trakošćan

To je biser hrvaškega Zagorja. Za mnoge je to najlepši in najbolj romantičen hrvaški dvorec. V njem je muzejska zbirka baročnega pohištva in drobnih predmetov. Trakošćan so do sredine 16. stoletja imeli različni gospodarji - od celjskih grofov do Jana Vitovca, 1568. pa je prešel v dolgotrajno last rodbine Drašković. Današnjo pseudogotsko obliko in podobo je dobil sredi 19. stoletja, ko so ga uredili kot reprezentančno stavbo.

Dvorec obdajata jezero in park z bogatim rastlinjem, zanimivimi pogledi in skrivnimi kotički.


Pavlinski kompleks v Lepoglavi

Lepoglava je mesto mistike in skrivnosti…, mesto hrvaške zgodovine. Pavlinci so tu okrog leta 1400 osnovali svoj samostan. V njem so 1503. ustanovili prvo hrvaško gimnazijo, že 1656. pa filozofsko fakulteto in zatem prvo hrvaško vseučilišče. Do današnjih dni so se vsaj delno ohranile njihove razkošne zgradbe (župnijska cerkev Sv. Marije, samostan z bogato poslikanimi zidovi in opremo – freskami, oltarji, orglami in drugo cerkveno opremo…) Leta 1786 je bil pavlinski red ukinjen, leta 1854 pa so ga spremenili v kaznilnico. Danes se samostan ponovno ureja kot pastoralni center Varaždinske škofije.


Borl

Grad Borl na šestdeset metrov visoki skali nad reko Dravo je največja in najbolj opazna fevdalna stavba v Halozah. Postavljen je bil na začetku drugega tisočletja na štajersko – ogrski meji na pomembnem prehodu preko reke.

Borl je zgradba z najdebelejšim grajskim zidom v tem delu Evrope – stolp, ki je osnova gradu, ima kar 12 metrov debel kamnit zid. Zanimivo je notranje arkadno dvorišče, kjer stoji baročna cisterna, vklesana v živo skalo.

Grad pa ima še več legend, ena je povezana tudi s Parcifalom in iskanjem Svetega grala…


Muretinci

V cenilnem zapisniku borlske gospoščine iz leta 1542 je prvič omenjena muretinska graščina kot pristava gradu Borl. Takrat so bili lastniki obeh grofje Szekelyji, pozneje pa so novi lastniki Herbersteini muretinskemu poslopju dali današnjo obliko (leta 1632). Dvajset let pozneje so jo predali velikonedeljskim križnikom, ti pa so takoj lotili obnove in dozidavanja kapele sv. Ane. V muretinski graščini je bil nekaj časa dom upokojencev, zdaj pa je spet v lasti križniškega reda iz Velike Nedelje.


Hamre

Kraj Breg se prvič omenja leta 1448 in takrat je med devetimi kmetijami naveden tudi mlin, ki so ga ptujski minoriti spremenili v kovačnico in njeno nemško (Hammer = kladivo) ime mu je dalo današnji naziv. Gradič Hamre so 1461. že imeli ptujski minoriti, ki so od 16. stol. dalje uredili v njem sedež svojega Zgornjega ali Jeseniškega urada. Leta 1935 so ga baročno predelali, od takrat je kovana stopniščna ograja.


Zavrč

Zgodovinsko pomemben je tudi dvorec Zavrč iz 17. stoletja.


Klenovnik

Srednjeveški utrjeni grad Klenovnik je Bela IV. podaril varaždinskemu županu Mihalju, nov štirikotni renesančni, dvonadstropni dvorec pa so postavili grofje Draškovič leta 1616, ki so bili njegovi lastniki do leta 1850. V dvorcu Klenovnik so bila nekajkrat celo zasedanja hrvaškega Sabora. Za nekaterimi tujimi lastniki, je postal dvorec last grofa Bombellesa, ki ga je leta 1925 prodal Centralnemu sindikatu za zavarovanje delavcev, ki je v njem odprl zdravilišče za pljučne bolezni. Temu namenu dvorec Klenovnik služi še danes.

Free Joomla Lightbox Gallery