Haložani in Zagorci


Ljudje obeh pokrajin so si v resnici podobni veliko bolj, kot bi se površnemu opazovalcu zdelo na prvi pogled. Najprej jih razlikuje govorica, ki pa po pozornem poslušanju kar naenkrat ni več povsem različna. Tako kot je v dveh govoricah veliko podobnih, istih ali še celo enako naglašenih besed, tako je tudi na drugih področjih njihovega življenja.

Samosvoj, trden karakter z veliko mero trme na eni in z veliko dobrodušnosti na drugi strani dela Haložane in Zagorce posebneže, ko se pojavijo v drugem okolju.

Domači kraj še vedno stežka zapustijo, navezani so na svojo krpico zemlje, povezani z naravo, še vedno precej bogaboječi in verni. V preteklih obdobjih so mnogi morali zaradi ekonomske nuje s trebuhom za kruhom, kar je bila ena najtežjih odločitev in najdaljši korak v njihovem življenju. A v svetu so se razmeroma dobro znašli, saj so tja prinesli svojo delavnost, ki je bila doma nujna in spoštovana lastnost.

Ker so večino življenja poklonili pehanju za kruh, je to določalo tudi njihovo duhovno življenje. V obeh deželicah se je do današnjih dni ohranilo veliko posebnih ljudskih pesmi, ki so jih spremljale pri delu in so pomenile eno redkih sprostitev in zabav.

Običaji (pustovanje, martinovanje, trikraljevsko petje…), navade, vraže in strašljive zgodbe o coprnicah, razbojnikih in še čem kažejo človekove strahove, odvisnosti od naravnih sil in povezanost z naravo.

Materialno kulturo je določalo delo samo. Leseni pripomočki za delo od koša do žrmelj jo najbolje ponazarjajo. Med vsemi je morda leseni klopotec, ki naj bi v vinogradu odganjal požrešne ptice od zorečega grozdja, še najmanj neposredno uporaben. Glavni domači mojstri so zaradi takšnega načina življenja bili kolarji, sodarji, mizarji, pokrivači streh, šivilje in drugi.

Posebnost v ustvarjalnosti pa je zagotovo lepoglavska čipka – lepota in čarobnost, ki so jo pred več stoletji tu začeli prav pavlinci. To je nežna čipka iz lanene ali bombažne niti, ki jo izdelujejo na okroglem trdnem podstavku s parnim številom lesenih kijev, tki. dedeka in batekov. Čipka nastaja na narisani predlogi, niti pa se prepletajo tako, da reliefno poudarjajo obrise posameznega motiva. Motivi pa so v glavnem iz živalskega in rastlinskega sveta.