Glavne turistične znamenitosti

Peš ali s kolesom. Za katerokoli že od obeh možnosti se človek odloči, v vsakem primeru ravna prav: Haloze in Zagorje sta namreč kot naročeni pokrajini za potepanje po njunih slemenih, gričih in dolinicah počasi in peš, pa tudi za nekoliko hitrejše in napornejše poganjanje pedalov kolesa. Ob poteh je urejenih precej turističnih kmetij in vinotočev. Na nekaterih je mogoče pokušati in uživati domače dobrote od kruha, mesa iz tünke, vina, sirov in še česa.

Za pešačenje pa je zelo primerna Haloška planinska pot od Borla do Donačke gore, ki zahteva kakšne tri dni hoda, kot tudi planinska pot po Ravni Gori in pohodno kolesarska pot Vinica – Cestica, ki gre skozi vinograde na območju Cestice in Vinice do Arboretuma Opeka v Marčanu. Že dobra tri desetletja pa obstaja tudi Haloško-zagorska transverzala, ki so jo v zadnjih letih začeli obnavljati in oživljati.

V turistični coni Haloze – Zagorje je odprtih nekaj etnografskih zbirk, ki si jih popotnik lahko ogleda in se v njih seznani z življenjem in delom tukajšnjih ljudi in njihovo preteklostjo.


Etnografski muzej v Veliki Varnici

Etnografsko društvo je zbralo in razstavilo najbolj tipične predmete, ki so do nedavnega služili ali pa še služijo ljudem pri njihovih vsakdanjih opravilih in pri dejavnostih, s katerimi se ukvarjajo.


Noša v Pobrežju in okolici v drugi polovici 19. stoletja

z spominov in pričevanj svojih še živečih staršev in starih staršev ter z ohranjenih fotografij so člani Folklornega društva Pobrežje spoznali, razbrali in razvozlali vse posebnosti in zanimivosti kmečke vsakdanje kakor tudi nedeljske pražnje noše v svojem kraju.


Od zrna do kruha

Etnološka zbirka na Korpičevi kmetiji razgrinja prav takšno haloško domačijo. Ohranila je vse pripomočke od posebnega debla za stepanje žita preko žrmelj pa vse do vseh posod za peko kruha in pripomočkov za njegovo spravljanje v razbeljeno lončeno peč in iz nje. V zbirki so tudi lončene posode za kuho v krušni peči in še vrsta kmečke opreme za vsakdanja opravila.


Pustne maske

V Halozah se je ohranila vrsta pustnih (in drugih izredno zanimivih in prastarih) običajev in seveda cela vrsta pustnih likov in mask. Med njimi je najbolj znan korant, ki se nekoliko razlikuje od kurenta z bližnjega Ptujskega polja. Oprema koranta (od njegove kape z govejimi rogovi, silnim kožuhom, ježevko in zvonci) je vedno strah in spoštovanje vzbujajoča. V zbirki pa so predstavljeni še drugi pustni liki: orači, hudič, rusa, baba, ki deda nosi…


Vinogradništvo in peka kruha

Leta 1938 so pri Sv. Barbari (današnje Cirkulane) v Halozah ustanovili Vinarsko zadrugo, ki je pomagala, pri obnovi nasadov, pri trženju mošta in vina, izobraževala vinogradnike in še kaj. Od ohranjenih haloških cimpranih hiš je Milan Voglar eno preselil iz Malega Okiča v Pristavo in danes je v njej mogoče videti večino tistega, kar so tukajšnji ljudje uporabljali pri obdelavi vinogradov in pridelavi vina. Ni naključje, da so v hiši še predmeti za peko kruha.


Razstavni prostor Lepoglavske čipke v Lepoglavi

Lepoglavska čipka – lepota in čarovnija… z njeno izdelavo so začeli Pavlini pred več stoletji v Lepoglavi. To je nežna čipka, ki jo izdelujejo iz lanenih in bombažnih niti na okroglem trdnem podstavku s parnim številom lesenih kijev, tzv. dedeka in batekov. Čipka nastaja na narisani predlogi, niti pa se prepletajo tako, da reliefno poudarjajo obrise posameznega motiva. Motivi pa so v glavnem iz živalskega in rastlinskega sveta.


Zbirka fotografij fresk "Likovno sporočilo Ivana Rangerja" v Lepoglavi


Etnografski muzej v Gornji Voći

Voća je zares lepa…čista voda… gozdovi…in zbirka velikih lesenih in kamnitih skulptur, ki so nastale tekom tradicionalnih kiparskih kolonij, ki so vsako leto na temo »Neandretalec in vino«. Skulpture so edinstvene in so razen v muzeju postavljene po celotnem območju Voće, tako da je sestavni del zbirke tudi zunaj.

 

           V turistični coni Haloze – Zagorje je še nekaj ostalih zanimivosti – znani gori Ravna in Donačka, aboretum Opeka in jama Špilja Vindija.


Ravna gora

Razpotegnjeni hrbet Ravne gore doseže 660 metrov nadmorske višine in nosi dva planinska domova (Filićev dom in Pusti duh), kjer se je mogoče okrepčati s hrano in pijačo ter tudi prespati. Ravna gora je poznana po svojem centru za jadralno padalstvo in po mnogih planinskih pešpoteh. Blizu najvišjega vrha je cerkev sv. Treh kraljev. Z njenega vrha se ponuja edinstven pogled na Trakoščan in celotno turistično cono…


Donačka gora

Ta 883 metrov visoka gora zaključuje verigo pogorja Karavanke in s svojo izjemno lego in prevlado nad vsem okoliškim gričevjem in hribovjem že od davnine vzbuja strah in spoštovanje ljudem pod njo. V resnici pa je gostoljubna za popotnike, ki se vzpnejo preko njene severne strani skozi 27 hektarov zaščitenega bukovega pragozda na njen vrh.

Na jasi je planinski dom, ki je dobro izhodišče za vzpon na vrh. Nekoliko pod njim pa so jadralni padalci našli izjemno oblikovano naravno mesto za vzletanje s svojimi platnenimi perutmi, s katerimi zaradi ugodnih zračnih tokov pogosto prijadrajo visoko nad vrh gore, čeprav so poleteli z njene sredine. Edino na tej gori na vsem svetu raste Wulfenov netresk, na njej gnezdijo sokoli selci, gora pa premore še vrsto drugih posebnosti.


Arboretum Opeka v Marčanu

Po lepoti in bogastvu rastlinja je to najlepši arboretum med tremi hrvaškimi in eden najbolj bogatih v srednji Evropi. Najdete ga v Marčanu pri Vinici, le 15 km od Varaždina. V parku raste okrog 14 tisoč dreves in grmov, vsaj 200 različnih rastlinskih vrst. Med lastniki Opeke je bil najbolj znan grof Marko Bombelles. V parku stoji dvorec Opeka.


Jama Špilja Vindija pri Donji Voći

Najstarejše in svetovno znano najdišče je jama Špilja Vindija v Donji Voći, 30 kilometrov od Varaždina. Vindija je eno največjih in v strokovnih krogih najbolj cenjenih najdišč v tem delu Evrope. Najdbe v njej se raztezajo od paleolitika preko neolitika do ranega srednjega veka. Ostanki okostij iz te votline omogočajo spremljanje razvoja od neandertalca do sodobnega človeka. Našli so ostanke poznih neandertalcev in njihovih orodij. Strokovnjaki ugotavljajo, da so se prav na tem območju srečali pozni neandertalci in višje razviti ljudje.