Voda, kruh in vino


Zagorje in Haloze sta eni najbolj suhih območij. Pitna voda v studencih na dnu dolinic je oddaljena od domačij po vrhovih in v domove jo je bilo treba nositi v lesenih brentah na hrbtu. Zaradi dragocenosti vode ni (bilo) nič neobičajnega, če so popotniku, ki bi poprosil za vodo, raje natočili vina. Tega so namreč imeli vedno pri roki, saj so tu odlične vinogradniške lege in še pred pol stoletja so bile vse primerne tudi zasajene z vinogradi. Kruh je bil tu nasprotni breg revščine, ki je je bilo na majhnih posestvih, ob skromnih pridelkih in v številčnih družinah povsod dovolj. Zato je bil kruh tu cenjen vsaj tako ali še bolj kot v cerkvenem obredju. Pečenje kruha v posebni lončeni krušni peči pa se je na srečo marsikje ohranilo še do danes.

Najboljši poznavalec haloškega vinogradništva in tukajšnji domačin mag. Zdenko Rajher zgoščeno pojasnjuje ta razvoj: »Začetki vinogradništva segajo že v obdobje, ko so tu živeli Kelti, nadaljnji razvoj je zasluga Rimljanov. Pomembno vlogo za razvoj vinogradništva v Halozah ima za trto nadvse ugoden vpliv subpanonske klime, s kakršno se lahko pohvalijo najslavnejše evropske vinorodne pokrajine. Poletna temperatura vzdrži tudi v zgodnji jeseni, kar je ugodno za zorenje grozdja, tudi za dobivanje vin iz prezerelega grozdja s plemenito plesnijo. Geološko podlago predstavljajo laporji, deloma peščenjaki in apnenci, ki so za razvoj vinogradniških tal ugodni.

Haloška vina so v veliki meri kakovostna in vrhunska bela vina, večinoma sortna. Značilnost haloških vin je lepa barva, bogat buket in aroma ter harmoničnost. Prevladujejo sorte: laški rizling, sauvignon, šipon, chardonnay, beli in sivi pinot, traminec, rumeni muškat. Poleg prijetnih svežih mladih vin z rodnimi in cvetličnimi aromami ne manjka tudi odličnih izredno bogatih vin posebne zrelosti in načina trgatve (pozne trgatve, izbori, ledena vina).«

Na tem območju zraste 97 % belega vina različnih sort: ranfol, laški rizling, renski rizling, sauvignon, chardonnay, šipon, sivi in beli pinot, traminec, rumeni muškat, muškat ottonel, le 3 % vina je rdečega: modri pinot, modra frankinja, portugalka.

Vinska trta je na teh gričih zagotovo avtohtona rastlina, a se danes obseg vinogradov krči, saj na razdrobljeni posesti to ni več perspektivna gospodarska panoga. Je pa vinogradništvo temeljito zaznamovalo tu živeče ljudi, po svoji potrebi je ukrojilo pokrajino, narekovalo njeno arhitekturo in brusilo značaj domačinov ter določalo njihove medsebojne odnose in družbeni položaj.

Grozdje iz haloških vinogradov že stoletja z moštom polni vinske kleti na Ptuju. Tamkajšnja izpričana več kot 750-letna kletarska tradicija je torej tudi haloška in obenem zagorska vinogradniška tradicija. Tudi najstarejše slovensko arhivsko vino (zlata trta letnika 1917) v ptujski kleti je iz Haloz. Na zagorski strani so bili vinogradi manjši, družine večje, zato so Zagorci neradi prodajali vino. V zadnjih desetletjih pa se v celotni turistični coni uveljavljajo zasebni vinogradniki in kletarji z lastnimi polnitvami izredno kakovostnega vina.

Vsakoletna ocenjevanja dokazujejo, da so tod čedalje boljši kletarji, saj dobivajo veliko priznanj in medalj tudi na svetovno najbolj znanih sejmih in ocenjevanjih. Pokazalo se je, da so Haloze in Zagorje izjemna pokrajina za laški rizling, renski rizling in sivi pinot, ki dosegajo izjemne kakovosti tudi kot predikatna vina. Prav takšne rezultate dosegajo tudi zagorski vinogradniki in njihovo skupno nastopanje in skupne predstavitve najboljšega pridelka so čedalje pogostejše in vedno bolj uspešne.

Kuhinjo turistične cone Haloze – Zagorje predstavljajo mnoge enostavne in okusne jedi. Predstavlja idealno mesto za gastronomski izlet, ki ga doživite v slikovitih vaških domačijah, gostilnah in vinotočih.

Kruh je v glavnem koruzen, ječmenov, ržen ali pa mešan iz teh vrst moke, pogače pa so po kakovosti zelo podobne kruhu (koruznjača, zlevanka, gibanica, orehovka ali makovka). Veliko jedi je močnatih jedi, značilni so mlečni proizvodi (kravje, kozje ali ovčje mleko), mnogo je zelenjave, najpogosteje pomešane z mesom, na primer v juhah (kumarice, bučke, grah, fižol, zelje, ječmen) in v solatah (sveže kumarice s kislo smetano in česnom, zelena solata, paradižnikova solata s papriko in čebulo…).

Obvezno pa je tu treba poskusiti meso iz tünke, sadni kruh – krhlek, haloški »ašikol«, zagorsko purico z mlinci, ajdove ali koruzne žgance. Težko je kje najti bolj okusno gosko, raco ali kokoš, kot so tukajšnje, ki vse dni grebejo naokoli in si same v naravi nabirajo hrano. Pa svinjske specialitete… koline so doživetje. Krvavice, kašnice in druge posebne klobase s kislim zeljem, kuhana svinjska nogica s krompirjevo ali fižolovo solato s čebulo in obveznim bučnim oljem … kako je vse to okusno.

Poleg vsega omenjenega vam ponujajo še vinski in krompirjev golaž, pečeno divjačino, domačega kozlička ali jagnje, pa priloge s testeninami, krompirjem, žiti… Okusne sladke jedi so: palačinke, zagorski štruklji, zavitek s sirom ali jabolki, pogača iz buč, razna peciva, zlevanka, haloška gibanica, orehovica, makovica… V vaških domačijah ob pokušnji vin dobite domači ovčji in kozji sir, domači kruh še iz krušne peči itd.

Free Joomla Lightbox Gallery